Alžirski roman (poglavja 1–3 )

2016, 2017, 2019; 15’35’, 34’, 45’, video instalacija

Alžirski roman (poglavja 1–3) je sestavljen iz treh video poglavij. Prvi video s pomočjo zbirke slik služi kot potopitev v zgodovino Alžirije in človeški spomin. Dogaja se na ulici Larbija Ben M’Hidija v Alžiru, kjer ima Farouk Azzoug potujoči kiosk, v katerem s sinom prodajata stare razglednice in reprodukcije arhivskih fotografij. Čez podobo kioska in različnih lokacij po mestu se slišijo glasovi domačinov, zgodovinarjev, pisateljev in študentov, ki razlagajo svojo navezanost na razstavljene slike in zgodovino svoje države. V drugem poglavju Alžirskega romana, ki gradi na ideji učinka mise en abyme, francoska filozofinja Marie-José Mondzain reinterpretira prvo poglavje. Ugnezdena struktura filma nudi način, kako ohranjati razdaljo do podob in njihove simbolne obremenitve. Odpira nov prostor soočenja, kjer se lahko ustvarjajo nove povezave. Slike služijo kot izhodišče za pisanje zgodovine v gibanju in gradijo pripovedi, ki nato postanejo preizkusni kamni za nov način zgodovinjenja. V tretjem poglavju Alžirskega romana Marie-José Mondzain raziskuje svoje neuspele poskuse dostopanja do ikonografije narodnega in družinskega romana. Protestno gibanje Hirak nastopi kot protiutež raziskovanjem in dovoljuje raziskovanje skritih spominov. Ahmed Bedjaoui analizira sekvence iz filma Nouba, ženske z gore Chenoua (La Nouba des femmes du Mont Chenoua) Assie Djebar, s čimer ponovno uporabi zgodovino skozi prizmo žensk različnih generacij. V zadnjem delu postane pripovedna struktura kompleksnejša, saj vsebuje arhivske slike, sodobne analize in aktualne dogodke. Tako se križajo poti igralcev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v Alžiriji, kjer prihaja do sprememb, ki jih je še posebej točno uganila in ubesedila slam pesnica Ibtissem Hattali z besedami: »Danes je prišel dan, ko bodo ženske zgrabile svojo svobodo.«