Z APRILOM NAS PO SKORAJ ŠESTIH LETIH ZAPUŠČA PROGRAMSKA DIREKTORICA MESTA ŽENSK TEJA REBA

Foto: Nada Žgank

Z aprilom nas po skoraj šestih letih zapušča programska direktorica Mesta žensk Teja Reba, na mesto nove programske direktorice pa stopa vizualna umetnica in kuratorka Iva Kovač

Teja Reba je v svojem mandatu Mesto žensk razširila v razvejano in mednarodno še prepoznavnejšo organizacijo. Poleg obstoječega Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti je vzpostavila nove programske aktivnosti in projekte, kot so produkcija in zastopanje slovenskih umetnic, mednarodni rezidenčni program, kulturno-umetnostna vzgoja in pedagoški program (#Vsakdan8Marec, Teden odprtih vrat, Svodobnost), specializirana knjižnica za sodobno umetnost in feminizem, spletni arhiv Mesta žensk, ) in skupaj z mednarodnimi partnerji zasnovala večletne evropske projekte, ki so pridobili podporo Evropske komisije (Performing Gender - Dance Makes Differences, Musica Femina, Women on Women, Be Part, Act-Art, Power, BurnOut Aid, Performing Gender - Dancing in Your Shoes).

Mesto žensk je pod njenim programskim vodstvom dvakrat prejelo naziv EFFE Label, ki ga najkakovostnejšim festivalom v Evropi podeljuje Evropsko združenje festivalov, in nagrado Princese Margriet 2019, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija. 

Teja Reba je bila v tem obdobju dejavna tudi kot članica UO Prešernovega sklada, kot podpredsednica Dialoške skupine za nevladne organizacije na Ministrstvu za kulturo in kot umetniška direktorica kandidature Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025.


 

Teja Reba: “ Bilo mi je v izjemno zadovoljstvo, da sem lahko vodila to fantastično organizacijo in skupaj z najboljšo ekipo in mnogimi zunanjimi sodelavkami, umetnicami, partnerji, podpornicami in financerji ustvarila nekaj, kar s ponosom zapuščam. Ogromno energije, časa in zanosa sem vložila v razvoj organizacije, prav toliko pa sem dobila tudi nazaj. Vsem se toplo zahvaljujem za zaupanje in podporo, Mestu žensk pa želim še mnogo uspehov in zmag na področju enakosti spolov v kulturi. Z Mestom žensk ostajam povezana tudi v prihodnje, preko vseh projektov, ki so še vedno v teku, predvsem pa kot članica društva.”

 Urška Jež (Predsednica UO Mesta žensk): “Teja je s sabo prinesla izjemen val svežine in zagona. Celotni ožji ekipi je vlila samozavest, in nam vedno znova dokazovala, ne le da zmoremo, ampak da zmoremo še več. S svojo jasno programsko vizijo in spretnim pletenjem mrež doma in v tujini je skrbela, da smo rasle in postajale prepoznavne onkraj okvirov festivala. Danes je Mesto žensk ena večjih nevladnih organizacij v kulturi v Slovenskem prostoru, kar izkazujejo obseg letnega programa, razvejanost področij delovanja društva, okrepitev redne ekipe ter angažiranost rastočega števila članic Društva Mesto žensk. Pogrešala bom njen izjemni um in vizionarstvo, drzne ideje ter razprave in snovanje projektov, ki so se razvili iz teh idej. Pogrešala bom njeno gorečnost in srčnost, s katero je ustvarjala program Mesta žensk. Obenem pa je z enako mero zanosa in angažiranosti prisluhnila tudi idejam, ki so prihajale od ostalih članic ekipe in društva. Zato vem, da jo bom kot sogovornico za testiranje svojih idej še velikokrat povabila na kavo.”

 Ekipa Mesta žensk: “Teja, v Mestu žensk si pustila neizmeren pečat; ne le s programskimi obogatitvami društva in festivala, ampak tudi s svojo strastjo, pogumom in srčnostjo. Te so spodbujale celotno ekipo, ki se je med tvojim mandatom naučila teči na dolge proge. Tvoj entuziazem, tovarištvo in socialni čut bodo vedno ostali z nami.” 

Alma R. Selimović: (Zavod Bunker) “Dosežki Teje Reba pri festivalu Mesto žensk so številni; meni pa je nekako najljubši, da je iz mikro festivalske ekipe uspela ustvariti malo večjo ekipo, ki je tesno povezana in izjemno usposobljena in ki ni več samo festivalska, ampak programska; da je poleg festivalskega programa skupaj s sodelavkami razvila feministični izobraževalni program in da je Mesto žensk povezala v mreže turizma, izobraževanja, raziskav, teorije … Feminizem med drugim pogosto poudarja tudi pomembnost skrbi – ne samo vrednotenje skrbi, ampak zavzemanje za skrb za soljudi, skrb za skupnost – prav tu je – poleg nesporne kuratorske odličnosti – močan Tejin teren; kako pri vseh naporih, ki jih zahteva vodenje umetniške nevladne organizacije ohraniti uho, ramo in čas za soljudi in znati slišati in povezovati tudi prej meja svoje organizacije ali že vzpostavljenih mrež. V Bunkerju bomo z Mestom žensk še naprej z veseljem sodelovali, vsem nam pa želimo, da Teja ostane dejavna na našem področju in z nami!”

Nataša Živković: “Teja! Tvoj zanos, delovna energija in nedvoumna družbeno kritična stališča ter angažiranost so mi v večen navdih. Daješ verjeti, da je svet možno spreminjati na bolje, kljubovati obupu z dejanji v nemožnosti ustvariti prostor za možnost. Z malimi koraki, ki postanejo veliki. Z umetniškimi gestami, ki se povežejo z družbenim življenjem. Hvala ti za zaupanje, za priložnosti, za prostor in glas, ki sem ga bila deležna v Mestu žensk. Hvala za vse spodbude, za Performing Gender, za Sineta - ki ne bi bil to, kar je brez tebe. Hvala za srčnost in posluh do vseh deprivilegiranih in neslišnih, ki si jim omogočila izkušnjo vidnosti in izrekanja. Draga prijateljica, naše poti se zagotovo še srečajo, vsekakor pa ti želim radostnega poleta novim izzivom naproti!”

Simona Semenič: “Najpomembnejše mesto v mojem ustvarjanju zasedajo dela, ki nastajajo z Mestom žensk. Tu je moj prostor svobode in tu ima moja ustvarjalnost možnost, da živi in se razraste. Raziskovanje gledališkega jezika, prevpraševanje meja z radovedno in zahtevno publiko in sodelovanje z odprtim in zagnanim kolektivom je zame temelj odrske in druge ustvarjalnosti. Brez vodje, ki ima vse naštete lastnosti, bi to ne bilo mogoče. Teja je vse to; radovedna, zahtevna, odprta, zagnana. Njeno razumevanje umetnosti in ustvarjalnih poti, empatija do umetnic, kritičen in obenem dejaven odnos do sveta so nalezljivi in se zalezejo tudi v pore umetnic, ki imajo privilegij delati z njo. Poleg tega je neizmerno predana, strastna in v proces vedno pripravljena vložiti svoj razmislek in svojo ustvarjalnost. To je še najmanj, kar lahko rečem o njej. Stala mi je ob strani, ne da bi kadarkoli poskušala posegati v moje ustvarjalne procese, pa naj so bili še tako polni nesmisla. Do mene in moje umetnosti je bila neskončno spoštljiva in njena vera vame in v moje delo je bila in je in tudi bo ključnega pomena za mojo ustvarjalnost. Hvala!”