Fotogalerije posameznih prireditev

6.9.2014
24.1.2014
30.7.2013
22.5.2013

Mednarodno gostovanje performansa Zagovor na zofi na ]performance e x c h a n g e [ , London (Velika Britanija)

foto: Marco Berardi, ]performance s p a c e [

foto: Mara Vujić, Mesto žensk

16.4.2013

foto: arhiv Galerije VN

8.3.2013
22.1.2013

Gledališče Glej, 22.-23.1.2013

26.11.2012

Mednarodno gostovanje: LIMIT - Live Art Festival v Domu omladine, Beograd / Srbija, 24. 11. 2012

 

Druga izdaja LIMIT festivala je potekala od 22. do 25. novembra 2012 v Domu omladine Beograd.

Cilj festivala je promoviranje inovativnih umetnikov in organizacij, ki izpodbijajo meje performativne umetnosti. Izraz "live art" se tu ne uporablja kot opredelitev umetniške oblike ali žanra, vendar poudarja cilj festivala, ki pa je promoviranje principa permanentnega eksperimenta v umetniških procesih in praksah.

Projekt Gradnja svetle prihodnosti umetnice Milijane Babić se je predstavil 24. novembra v sklopu Noč performansa.

Kurator Noči performansa je Zvonimir Dobrović, ki predstavlja partnersko organizacijo festivala "Perforacije" (Zagreb).

Za več o festivalu LIMIT - Live art kliknite tukaj

 

foto: Dom omladine Beograda / Stanislav Milojković

31.5.2011

PREMIERA: 25. 5. 2011 (Gledališče Glej)

"Eksplozija odpira razmislek o razmerju med »velikimi« dogodki in »malimi« zgodbami, o tem, zakaj nismo vsi popolni ljudje, ki beremo popolne knjige, in o tem, po čem se nas bodo spominjali drugi.« (Deja Crnovič, Siol.net, 26. maj, 2011)

"Čeprav zasnovan kot intimne izpovedi, njihov popis občutljivih življenjskih zalomov ne zdrsne na raven terapevtskega objokovanja, temveč se pretehtano zadrži na ravni, ki še ostaja toliko univerzalna, da sproži nit morebitne širše identifikacije. Svet razcefranih misli in čustev, kjer se joče in vriska o tegobah in uspehih, je svet vseh nas, tako rekoč inspirativno izsrkan »z ulice« (kakor bi pregovorno in na prvi mah porekli tudi za držo in koncept same zasedbe).
Nastopajoči se zavežejo z besedo, gibom, glasbo, petjem, kakofonija je neizogibna, je že skoraj nepregledna, brbotajoča in hektična. Tekstovno krpanko individualno in razdelano suvajo v ritmu stopnjevanih eksplozivnih drobcev, jih suvereno frcajo v avditorij in z njimi izrisujejo fragment sodobne družbe, ki se sesuva pod težo preobremenjenosti, nuje po popolnosti, samote in izgubljenosti.
V eni sapi so banalni in ekskluzivni; prvo zato, ker njihove »resnice« večinoma že poznamo, ekskluzivni zato, ker nas prisilijo, da se ob njih ustavimo, razmislimo in se opredelimo. Skratka, ljudje kot odpad(ni)ki in angeli. Včasih izmenjaje, drugič oboje hkrati, največkrat pa predvsem negotovi in zato jezni, užaljeni in »tragično« navdihnjeni. In takrat se poje soul, nažiga kitaro, zaletava v zid in pesni stališča." (Zala Dobovšek, Delo, 30. maj 2011)