Foto: Luka Martin Škof, Grafično oblikovanje: Vesna Bukovec

Kalipso

PRODUKCIJA, 2016

xx UPRIZORITEV xx PREMIERA

Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Jajce v kokoši, kokoš v jajcu.

 Iz česa nastane umetniško delo? V tej predstavi je odgovor na dlani, a vendar skrit. Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki prepotujeta dolgo pot od komaj zaznavnega občutka v trebuhu do odrske stvaritve. Plesalka v njej nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo, rekoč: »Dobrodošli na postaji Mir!«

Kalipso je neumnost. Kalipso je boginja. Kalipso je nočni bar za samce vseh vrst. Kalipso postavlja nove horizonte zabavni industriji s pomočjo ustvarjalne seksualnosti in vam zagotavlja: navaden pleh se lahko spremeni v čisto zlato! Kalipso (orig. zvijačno, skrito) so individualni in družbeni vzorci, ki se nevidno in skrito prenašajo tako v prostoru in času, kot v življenju posameznice_ka.

Neumnost je vedno znova orodje elite; kdor ne pozna zgodovine, ne ve, čemu se upira.
 

- Andreja Kopač, Tina Valentan

 

Iz česa nastane umetniško delo? V tej predstavi je odgovor na dlani, a vendar skrit. Skriva se v dveh zlatih jajčecih, ki prepotujeta dolgo pot od komaj zaznavnega občutka v trebuhu do odrske stvaritve. Plesalka v njej nagovarja nič manj kot vesoljno stvarstvo, rekoč: »Dobrodošli na postaji Mir!«

Kalipso Tine Valentan ni iz Homerja, je pa – tako kot nesmrtna nimfa Kalipso – iz samotne dežele senc. Moč črpa iz črnine svojega notranjega vesolja, ki se previdno izoblikuje v gib in glas ter se nerada prezgodaj razkrije očem smrtnikov. Z mitološko Kalipso jo tako druži predvsem ime: καλύπτω (kalyptō) je grški izraz za pokrivanje ali zakrivanje, v prenesenem pomenu pa prikrivanje: zvijačnost, a tudi zaščito. Skrb zase.

Kalipso in Kalipso: zapeljivki, obdani s simboli izobilja. Svoje bogastvo razdajata z velikodušnostjo tistih, ki nimajo ničesar razen zavedanja, da se iz zlatega jajca – preden ga stremo – lahko izvali karkoli. Vse možnosti so odprte. Toda Kalipso Tine Valentan se mora po sili razmer odločiti za eno samo pot, še preden razbije jajce. Bo iz njega prišel umetniški ali biološki čudež? Predstava ali otrok? V njeni podobi sveta vsaka celica vsebuje ves kozmos in vse je povezano, drevo, dinozaver in človek, zato se ustvarjanje in materinstvo ne izključujeta. Toda v svetu, v katerem živi, ni denarja za oboje. Ni prostora za mnogoterost, po kateri z užitkom vijuga Kalipso: vesoljka, plesalka, kozmonavtka, pop zvezda, kokoška in mistična vizionarka v enem.

Od tod bolečina in renčanje. Prikrivanje, kajti v tako sploščenem svetu smeš biti samo eno. Zdi se, da celo čarobna moč zlatih jajčec odpove. Naj jih Kalipso še tako čuva in greje, ostajajo nema. Samozadostna. Zaman skuša obuditi staro mitopoetsko podobo sveta kot kozmičnega jajca,  v katerem se vse začne in konča in v katerem je resnično dovolj prostora za vse. Tukaj in zdaj se mora Kalipso iz boginje spremeniti v pop zvezdo, vse svoje razsežnosti pa stlačiti v eksotičen klobuk. Kot sodobna Carmen Miranda, ki je kalipso in sambo zamenjala za sintetične ritme, poplesuje in se bolj iz navade kot želje nesramno spogleduje s publiko, ki je vse to že videla, a ji zato ni nič manj nerodno.

Da bi bila mera polna, Kalipso zlati jajčeci s svojih oči preloži naravnost na jajčnike in se iz vesoljke-kozmonavtke na postaji Mir spremeni v navadno zemljanko, obsojeno na biologijo. Toda preden kot njene/njeni gostje razočarano zavzdihnemo, se velja ozreti nazaj in naprej ter si zapomniti, od kod so pripotovala zlata jajčeca in kam se odpravljajo. Ali jajčniki res vodijo Kalipso, ali pa jih nemara usmerja ona? Je to ujetništvo ali svoboda? Da ni oboje hkrati? Mistiki kimajo. Baročni pesnik Angel Silezij bi se morda vprašal, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, in kar sam odgovoril: »Jajce v kokoši, kokoš v jajcu«. Ni si težko predstavljati, da bi mu Kalipso v plesni dvorani Miru veselo nazdravila z jajčnim likerjem in z ekstravagantnim klobukom na glavi vzkliknila: »Naj živijo tutti frutti!«

- Tea Hvala

Avtorica in izvajalka: Tina Valentan
Avtor glasbe in zunanje oko:
Tian Rotteveel
Dramaturginja:
Aleksandra Blagojević
Umetniško usmerjanje:
Snježana Premuš
Kostumografka:
Urška Recer
Oblikovalka luči:
Urška Vohar
Teoretska refleksija:
Tea Hvala
Izvršna producentka:
Amela Meštrovac

Produkcija: Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi
Koprodukcija:
Plesni Teater Ljubljana, Plesna Izba Maribor

Projekt sofinancira: Mestna občina Ljubljana
S pomočjo:
Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zavod Maska

Posebne zahvale: Luka Martin Škof, Borut Bučinel, Andreja Kopač, Vesna Juvan, Nina Meško, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota

Predpremiera v okviru Festivala Performa & Platforma 2016. Premiera v Plesnem Teatru Ljubljana.

Datum in čas dogodka: 
03/09/16 20:00 - 21:00
Kraj dogodka: 
Mali oder SNG, Maribor
V okviru Festivala Performa & Platforma 2016.
Datum in čas dogodka: 
14/09/16 20:00 - 21:00
Kraj dogodka: 
Plesni Teater Ljubljana
Ponovitve 15., 16. septembra ob 20.00 in 11. oktobra ob 21.00.