Delo in spol
Delo in spol je nedisciplinarni projekt - modularna platforma, ki skozi celoletne aktivnosti: predavanja, pogovore, raziskave, rezidence, intervencije in delavnice, želi vzpodbuditi izmenjavo znanj, metodologij in orodij na različnih področjih raziskovalnega in umetniškega dela.
Koledar dogodkov:
- 25. maj / Tea Hvala: Delo na spolu, predavanje
- 26. maj / Teja Reba: Delo iz ljubezni, predavanje
- 1- 15. avgust / Tian Rotteveel, rezidenca
- 25., 26. maj in 3. – 16. oktober / Sarah Lunaček, terensko delo
- 3. – 16. oktober / Waldorfska gimnazija, terensko delo
- 9. oktober / Laurie Brown in Rosana Cade, pogovor
- 12. oktober / Ida Hiršenfelder, Saša Spacal, Ana Čigon: Ženske in znanost, pogovor
Tea Hvala: Delo na spolu / predavanje
Sreda, 25. maj ob 11.20 v predavalnici EIKA P1 (Zavetiška 5)
Prvo predavanje Tee Hvala z naslovom Delo na spolu izhaja iz njenega članka objavljenega v zborniku Performative Gestures Political Moves, ki je izšel leta 2014 kot nadaljevanje istoimenskega simpozija (v organizaciji Mesta žensk na ZRC SAZU, 2010) pri Red Athena University Press, založniškem projektu Centra za ženske študije Zagreb in transjugoslovanskih feminističnih akademkinj.
Tea Hvala v predavanju Delo na spolu razpravlja o burlesknih in kabaretskih predstavah, ki so nastale v Ljubljani med letoma 2011 in 2014: Cirkus Kabare, Fem TV, Rdeči kabaret, Cabaret Lounge Rouge, Tatovi podob in Somrak bleščečih sprevržencev. Osredotočila se bo na skupine performerjev, ki jih zaradi produkcijskega načina lahko umestimo bodisi v alternativni bodisi v neodvisni razred kulture. Izpostavila bo točke iz posameznih predstav, ki razkrivajo delo, potrebno za uprizarjanje specifičnih ženstvenosti in možatosti. Glavne značilnosti sodobnih ljubljanskih burlesk in kabaretov ter njihove možne vire inspiracije – tako zgodovinske kot kulturne – obravnava v dialogu z novejšimi razpravami o »novi burleski« v ZDA in zahodni Evropi.
Dr. Katja Kobolt v uvodnem nagovoru predstavi izhodišča in vprašanja vezana na razumevanje procesa historizacije in njegovega ideološkega pozicioniranja. Le-ta bistveno prispevajo k refleksiji raziskovalnih pozicij in teoretskih premišljanj performativnosti, performansa, feminizma, historizacije oziroma njihovih političnih implikacij v in za "kontinentalno posocialistično" stanje.
Teja Reba: Delo iz ljubezni / predavanje
Četrtek, 26.5. ob 11.20 v predavalnici EIKA P1 (Zavetiška 5)
Teja Reba v pogovoru predstavi raziskavo, ki starševsko vlogo in reproduktivno delo problematizira predvsem z vidika sodobnih prekarnih delovnih pogojev umetniškega ustvarjanja, ki ukinjajo razliko med delom (družbenim) in zasebnostjo – to enačenje ni več stvar politične deklarativnosti, ampak nuja. Produkcija je zasedla celotno polje življenja, v prekarnih delovnih razmerah pa se produkcija in reprodukcija pomešata. Če je torej družinska sfera vključena v delo, se potemtakem tudi njeni proizvodi lahko družbeno, ekonomsko vrednotijo? Kolikšno ekonomsko vrednost ima reprodukcija? In kolikšno ekonomsko vrednost proizvaja umetniško delo? Predstavitev je opremljena z analizo nekaterih ključnih umetniških del, ki obravnavajo izhodiščno temo, od 1960 do danes.
Tian Rotteveel: Delo in spol v plesu /
rezidenca
1. - 15. avgust v JSKD rezidenci s finalno predstavitvijo v Plesnem teatru Ljubljana
Povabljen koreograf, plesalec in glasbenik Tian Rotteveel je na dvotedenski rezidenci razvil koreografski dialog s slovenskimi plesalkami Tino Valentan in Snježano Premuš, ki so na izhodiščno predlagano temo uprizarjanja spola v plesu, odgovorili s fokusom na raziskavi gibanja izhajajočega iz določenih organov, ki so spolno determinirajoči v smislu biologije- kot so npr. jajčniki- moda, jajčeca-spermiji, maternica- prostate, itd. Zanimala jih je raziskava gibalnega potenciala in specifičnih materialov, ki nastajajo ob tem. Predstavitev dela je zavzemala tako teoretično kot praktično izkustvo za udeleženke_ce.
Ida Hiršenfelder, Saša Spacal, Ana Čigon: Ženske in znanost / pogovor po dokumentarnem filmu Tok
Sreda, 12. 10. ob 20.00 v Lutkovnem gledališču Ljubljana
Uspešnost je ugrabljen pojem, ki je napojen s potrošniškimi vrednotami. Namesto o uspešnih ženskah raje govorimo o tistih, ki v svojem poklicu uživajo, navkljub vsem sistemskim težavam. Pri tem ne pozabljamo, da ima lahko tudi užitek svoj kapitalistični predznak. Sprva se nam je pojavljala bojazen, da bo film deloval v prid sistematičnemu izkoriščanju ljudi v inspirativnih poklicih. Po logiki: “Ker opravljaš poklic, ki ga imaš rada, naj bi se s svojim veseljem zadovoljila, ne da bi zahtevala enakopravno plačilo, dopust, bolniško, prosti čas ali zasebno življenje.” Uživanje v delu, ki ne upošteva pogleda “ven, v naravo”, kot reče ena od sogovornic, ni uživanje, temveč prisila, zavita v krilatice družbene afirmacije. Logika ambicije, ki stremi po uspešnosti kot se meri v kapitalistični družbi, je falična. V filmu so avtorice predlagale drugačno idejo o uspešnosti, ki ne sledi piramidalni logiki ekskluzivnosti, najboljšosti, najbolj vidnosti, najbolj odmevnosti in podobno. Naše sogovornice ne rabijo imeti niti akademskih nazivov, niti vodilnih pozicij, čeprav imajo nekatere tudi to. Temeljno vprašanje o uspešnosti je: “Kaj delaš v življenju, da si celostno in zadovoljno bitje?"