Mišljenje brez oprijemalne ograje

Branje

Letošnji festival je posvečen nemško-ameriški politični teoretičarki judovskega rodu, Hannah Arendt. Oktobra namreč mineva 100 let od njenega rojstva (14. 10. 1906 – 4. 12. 1975). Kdo je bila oziroma kdo je Hannah Arendt? Poznavalci jo danes brez zadržkov uvrščajo med največje politične mislece zahodnega sveta. S svojimi deli Izvori totalitarizma (1951, 2003), The Human Condition oz. Vita activa (1958, 1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961, 2006), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, ki seže daleč prek svojega časa. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki se mu je izognila z emigracijo v Francijo, nato pa v Združene države, kjer je predvsem kot avtorica in predavateljica (nazadnje na New School of Social Research) živela vse do smrti leta 1975. Leta 1961 je kot poročevalka časopisa New Yorker v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in poročila kasneje izdala kot knjigo Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963). Knjiga, ki je vzbudila nedokončano in vse bolj aktualno kontroverzo o ''banalnosti zla'', je korenito spremenila način razumevanja človeškega delovanja, zla, terorja in kolektivnih zločinov v dvajsetem stoletju. Tako kot prej v Izvorih totalitarizma je avtorica tudi tu neusmiljeno razkrila zasnovo institucij in dejanja ljudi, ki so pripeljala do katastrof, kakršna je bil holokavst. Vprašanja, ki jih Hannah Arendt odpira v svojih vse bolj aktualnih delih, predstavljajo radikalno rekapitualcijo in novo zastavitev razmerja med političnim izkustvom in vlogo politične misli. (Pri založbi Krtina je pravkar izšla njena knjiga Med preteklostjo in prihodnostjo.)
Vlasta Jalušič

Mišljenje brez oprijemalne ograje

˝Novembra 1972 je Toronto Society For The Study Of Social And Political Thought (Društvo iz Toronta za preučevanje družbene in politične misli ) gostila konferenco z naslovom The Work of Hannah Arendt (Delo Hannah Arendt), na kateri je bila prisotna tudi filozofinja sama. Povabili so jo kot častno gostjo, vendar je hotela na konferenci sodelovati kot aktivna udeleženka. V treh dneh konference je kot odgovor na neposredna vprašanja, trditve, izzive ter prebrane referate spontano razkrila številne vidike in slog svojega mišljenja. Ker smo načrtovali objavo razprave, smo jo na srečo tudi posneli
(Melvyn A. Hill, v uredniškem uvodu k prepisu konference)

Odločili smo se, da razpravo oživimo v žanru ''bralne uprizoritve'’, ki je zadnja leta tudi v slovenskem gledališkem prostoru vse bolj pogost način predstavljanja dramskih tekstov. Seveda pričujoči tekst ni dramski, vendar je strukturiran v dialog in priča o vznemirljivem dogodku, ki nam prek pisave omogoča dostop do Hannah Arendt kot žive osebe: njen intelektualni svet je v tem primeru zapis neposrednega sodelovanja v razpravi. Odločili smo se za rekonstrukcijo dogodka. Ne z dramskimi igralci, ampak z mlajšimi poznavalci njenega dela. Razprava je razdeljena v štiri tematske sklope z naslovi: Mišljenje in delovanje, Mišljenje o družbi in politiki, Ameriška ustava kot idealni model in Politično mišljenje brez oprijemalne ograje. Dogodku bo sledil razgovor.
Rok Vevar

 
Idejna zasnova in priredba: Vlasta Jalušič; režija: Rok Vevar; strokovni sodelavec: Aldo Milohnič; berejo: Savina Frangež, Gorazd Kovačič, Andrej Marković, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro Samardžija

 

Organizacija in produkcija: Mesto žensk, Mirovni inštitut
V sodelovanju: Klub Gromka/AKC Metelkova mesto

Datum in čas dogodka: 
10/10/06 21:30
Kraj dogodka: 
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto