Unspool

"V svojih predstavah vedno prevzamem različne ikonografske osebe, kreature, ki jih zaznamuje ujetost ali pa so na robu zloma. To niso liki, ampak osebe, različni vidiki mene same. Jaz izginem, ko se one pojavijo." (Anita Ponton)

Izolirana podoba osamljene ženske je središče live-art performansov, v katerih Anita Ponton obravnava vprašanja nasilja, moči in tišine.

Unspool (12’): performerka se počasi izvleče izpod kopice celuloidnega traku pred filmskim platnom. Odgovarja svoji video dvojnici; dve ženski se razblinjata druga v drugo, zdi se, da govorita, v resnici pa gre za posnetek (‘lip synching’). Besede iz hollywoodskih filmov (Rebecca, Sunset Boulevard, Vrtoglavica, Nevarna razmerja ...), predelane na zvočnem traku, ves čas nagovarjajo občinstvo. Glasovi, ki govorijo o nelagodju, samomoru in norosti, grozijo ženski na odru. Na koncu performansa spolzi v začetni položaj. Unspool, ki se spogleduje s film-noir, pripoveduje o prevzemanju oseb z različnimi vidiki ženskosti, ujetimi v predstave o tem, kaj pomeni biti ženska. Nominiran za najboljši ženski performans na Dublin Fringe Festival leta 2003. Milijana Babić

(Predstava bo izvedena v sklopu filmskega/video programa v torek, 11. oktobra ob 22.10, v Kinodvoru.)