Sedem smrtnih želja (Seven Deadly Desires)
Delo Sedem smrtnih želja Olge Kisseleve se je začelo leta 2002 s serijo videointervjujev z najstniki iz Saint Ouena v Franciji, v katerih jih je spraševala o njihovih upih in sanjah. Najstniki so se dobro zavedali, kako multinacionalke krojijo njihove potrošniške želje: pogosto so omenjali McDonalds, Pizza Hut, Nike in BMW. Mediji so podžgali njihovo težnjo k temu, da bi peli kot Jennifer Lopez ali igrali nogomet kot Zidane. Želeli so živeti v razkošnih palačah (ali pa vsaj v stanovanju, kjer nihče ne urinira na stopnišču). Njihove težnje niso bile le materialne, saj so želeli tudi, da bi bila zdravstvena oskrba dostopna vsem, želeli so si, da bi denar dali revnim, ustavili vse vojne in naredili konec onesnaževanju. Pri intervjuvanju najstnikov iz drugih mest je umetnici postalo jasno, da ima ta generacija skupno, kolektivno vizijo prihodnosti - vendar ta vizija temelji na predpostavki, da si zdravje pridobimo z "body-buildingom", slavo so vedno povezovali z denarjem in moč z borzo ali s sposobnostjo, da v boju v videoigricah izničiš čim večje število sovražnikov. Njihove želje skratka postajajo vse bolj virtualne, ustvarjene z mediji in oddaljene od njihove vsakodnevne resničnosti. Posterji/digitalni natiski in videoanimacije Olge Kisseleve so njen kritični odgovor na besede intervjuvanih najstnikov. V teh elementih dela razgali/raztrešči mitologijo te generacije, raziskuje njihov sanjski svet, nas pa prepušča resnemu moralnemu vprašanju o odnosu med nadnacionalnimi, medijsko podžganimi željami in modernimi grehi. Ali drugače, kaj je v obeh realnostih in v naših težnjah pravilno, moralno dobro, in kaj napačno - če pa so tako rekoč popolnoma prepojene z vrednotami poznega potrošniškega kapitalizma in globalizirane večnacionalne kulture? Olga Kisseleva v svoji animaciji uporabi Pascalov eksperiment s sodom in vertikalno cevjo kot metaforo za pritiske, ki se pojavljajo v sodobnem življenju - če ga hranimo le s sedmimi smrtnimi željami, kot jih je identificirala avtorica projekta.
