Antonia, ženska družinska kronika

Marleen Gorris  
Film
Oskar za najboljši tuji film 1996

Filmska zgodba se začne pri Antonijih osemdeset in nekaj. Pripovedovalec nam pove, da mirna in zadovoljna ženska preživlja zadnje dni svojega življenja. Njene misli se vrnejo v čas pred drugo svetovno vojno, ko se je s hčerko Danielle vrnila v rojstno vas, da bi obiskala mater Allegondo, ki je nemirno ležala na smrtni postelji, se pritoževala nad pokojnim možem in vneto čakala na poslednji izdih. Antonia se odloči, da bo ostala v rojstnem kraju. Zaviha rokave in na noge postavi kmetijo, ki postane zatočišče za njeno družino in številne prijatelje, kot so spreobrnjeni duhovnik, duševno zaostala posiljena deklica, fascinantni filozof itn., ki ne morejo preživeti v svetu vaškega ali malomeščanskega življenjskega stila ter stereotipnih vzorcev in predstav. Antonijina kmetija je tisti košček sveta, kjer ljudje, ki so sicer postavljeni na rob družbenega življenja, najdejo srečo, ljubezen, zadovoljstvo, dinamičen seks in izpolnitev svojih poklicnih in duhovnih želja. Z menjavo letnih časov se kmetija razrašča, Antonija postane babica, saj njena hči Danielle rodi hčerko Therese in se kasneje srečno zaljubi v njeno učiteljico Laro. Therese rodi Antonijino pravnukinjo Sarah. Izjemnim ženskim likom so ob bok postavljeni moški, ki se pojavljajo kot ljubimci, pomočniki ali očetje njihovih otrok.
“To je tudi film o ženski neodvisnosti,” je dejala Marleen Gorris, “saj so ženske v njem resnično one same, ne pa definirane z vlogami žene, matere ali hčerke, ... seveda pa je vse skupaj samo pravljica!” Brez dvoma ji je uspelo ustvariti duhovito in izbrušeno filmsko zgodbo, kakršnih v kinematografiji 90-ih ni prav veliko.

Film Antonia, nizozemske režiserke Marleen Gorris, ki bo slovensko premiero doživel v Mestu žensk, je vsekakor prispevek h kinematografiji 90-h, ki si zasluži, da ga prav posebej predstavimo. Duhovita filmska zgodba, ki počiva na izjemnem režiserkinem scenariju, obrača na glavo tradicionalne družinske kronike, ki družinsko vejo spremljajo po moški liniji. Režiserka in scenaristka uvede sicer droben zasuk, ki pa temeljito spremeni pripovedni tok: osredotoča se na vejo, ki prehaja od mater do hčera. Antonia obenem sodi med tiste redke in dragocene filmske zgodbe, v katerih so ženske zares one same in ne podobe stereotipnih predstav o njih. Avtorica prefinjeno meša različne čase in perspektive pripovedi, o katerih bo spregovorila dr. Neva Šlibar.
S podelitvijo Oskarja za najboljši tuji film se je ta zabavna in bistroumna filmska zgodba, ki uteleša režiserkine feministične nazore in prepričanja, znašla v kontekstu Hollywooda, o čemer bomo povprašali poznavalca Marcela Štefančiča jr. Še prav posebno nam je v čast, da bomo na pogovoru pozdravili belgijsko igralko Els Dotermanns, ki je upodobila več izjemnih gledaliških in filmskih vlog, med katere sodi tudi Antonijina hčerka Danielle.

Igrajo: Willeke van Ammelrooy, Els Dottermans, Dora Van Der Groen, Jan Decleir, Mil Seghers, Marina de Graaf, Jan Steen, Veerle Van Overloope; Produkcija: Bergen Prime Time Bard Entertainment & NPS Televisie

V sodelovanju s/ In collaboration with: Cankarjev dom

 

Datum in čas dogodka: 
20/10/96 20:30
Kraj dogodka: 
Cankarjev dom, Linhartova dvorana