Prejemnice nagrade Ženske o ženskah!
Razglasile smo dobitnice nagrade za feministične junakinje – nagrade Ženske o ženskah.
Nagrado smo podelile 8. marca 2022 ob 20. uri v Stari mestni elektrarni.
Letos je petčlanska komisija, izmed več kot 150 nominacij ponovno izbrala pet nagrajenk! Letošnje prejemnice nagrade Ženske o ženskah so tako postale; Ženski pevski zbor Kombinat; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja; koroška organizacija za zaščito, razvoj in opolnomočenje LGBTIQ+ skupnosti Zavod Koroška Pride, pisateljica, prevajalka, publicistka in dolgoletna lezbična aktivistka Suzana Tratnik in Pravna mreža za varstvo demokracije.
Nagrada Ženske o ženskah je bila letos podeljena že tretjič, tokrat pod slovenjenim imenom (prej: nagrada Women on Women ali krajše WoW), vendar z istim namenom. Nagrada je odgovor na sistematične izbrise žensk (z izrazom ženske razumemo ženske, trans- in interspolne osebe), njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona. Z nagrado izpostavljamo in odstiramo nevidno delo, zgodbe, pogum in odločnost posameznic ter kolektivov, bork za boljši svet, feminističnih junakinj.
Letošnje nagrajenke
Ženski pevski zbor Kombinat je prepoznaven glasbeni kolektiv, ki prek pesmi goji in širi izročilo upora in tako na svojevrsten način mobilizira množice ter si prizadeva za boljši svet. Ustanovljen je bil leta 2008, ko se je skupina deklet zbrala na ustanovni skupščini v Avtonomni tovarni Rog v Ljubljani z željo obujanja pesmi upora iz spoštovanja do vseh, ki so skozi zgodovino povzdignili glas. Kot pravijo same, zbor združujeta pesem in prepričanje, da je upor ena osnovnih človekovih pravic.
V zadnjih letih se je ŽPZ Kombinat uveljavil kot eden vidnejših ženskih zborov, sodeluje s številnimi uglednimi glasbeniki in nastopa po celotni Sloveniji in v tujini. Njihovo petje upornih pesmi v izvirnih jezikih se ne razlega le na koncertih, spominskih slovesnostih ter proslavah ob Dnevih žena, Dnevih mladosti in Dnevih upora, temveč morda igra še pomembnejšo vlogo tedaj, ko bodri množice, zbrane na mestnih ulicah. V svojih štirinajstih letih delovanja se je zbor angažiral na neštetih protestih in aktivno sodeloval pri številnih družbenih iniciativah, pri tem pa se je vselej z dvignjeno glavo postavil na stran zatiranih in nam dal vedeti, da »kritična misel res lahko vzklije le iz uporne drže«.
Za kontinuirano kolektivno delovanje in neutruden aktivistični angažma smo s spoštovanjem podelile nagrado Ženske o ženskah nekdanjim in sedanjim članicam Ženskega pevskega zbora Kombinat.
»Društvo SOS telefon je nastalo leta 1989 kot neformalna skupina v okviru Sekcije Lilit. Ta je delovala v formalnem okviru organizacije ŠKUC-Forum, ki je v svojih temeljih feministični projekt. Nastal je iz potrebe, prepoznane in opredeljene v manjši skupini žensk, ki so želele pomagati ženskam z izkušnjo nasilja. Društvo SOS telefon je bilo prva nevladna organizacija v Sloveniji na področju dela proti nasilju nad ženskami in nasilju nad otroki.«
Tako svoje začetke opisuje društvo, ki je v svoji več kot 30-letni zgodovini prešlo iz neformalne v bolj institucionalizirano obliko, a še zmeraj sloni na angažirano-feminističnem delu tako zaposlenih kot tudi številnih prostovoljk, ki so v vseh teh letih nudile nujno pomoč ženskam v stiski.
Za svoje neprekinjeno in pomembno delovanje, ne samo v vlogi prve nevladne organizacije na področju nasilja nad ženskami in otroci, pač pa tudi temeljne feministične organizacija, smo s spoštovanjem podelile nagrado Ženske o ženskah Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
Zavod Koroška Pride je nevladna organizacija devetih Korošic, ki se je sklenila izpostaviti v boju za pravice lezbične, gejevske, biseksualne in trans skupnosti. Njihovo primarno vodilo je delovati v dobro skupnosti tam, kjer so začutile pomanjkanje tovrstnega boja. LGBT+ osebe na ruralnih območjih obstajajo in, kot pravijo, tudi one rabijo varen prostor tam, kjer so doma. Cilji zavoda so v prvi vrsti fizično ustvarjati varen prostor za LGBT+ skupnost, kar se jim zdi ključni predpogoj za prvi korak. S svojim dostopnim in odprtim načinom dela odpirajo pomembne teme in k sodelovanju privabljajo širšo skupnost. Njihov doprinos k decentralizaciji LGBT+ aktivizma je neprecenljiv in vliva upanje ter daje zagon tudi drugim samoorganiziranim aktivističnim pobudam.
Julija 2021 so organizirale prvo Parado ponosa na Koroškem. Ob tem so povedale: »Koroška Pride je ena sama sreča na varnem, ljubečem in neustrašno kreativnem prostoru. Je praznovanje vsega lepega v kaosu, ki skuša lepoto zatreti. Je družina izven družinske hiše. Je priložnost za to, da se lahko vsak postavi zase in za druge, najde svoj glas (tudi če ga potem izgubi od navdušenega kričanja) in vsaj enkrat na leto ve, da je popolnoma in brezpogojno sprejet.«
Za pripoznanje pomembnega dela na področju zapolnjevanja geografskih in vsebinskih vrzeli na področju boja za pravice LGBT+ skupnosti, za ustvarjanje varnih prostorov, kjer jih primanjkuje, ter kot popotnico za bodoče delovanje, smo s spoštovanjem podelile nagrado Ženske o ženskah Zavodu Koroška Pride.
Pravna mreža za varstvo demokracije je pobuda, ki obeležuje dobro leto delovanja in je nastala kot odziv na grobo in samovoljno poseganje vlade v osnovne človekove pravice in vladavino prava. Pravna mreža je vzpostavila sistematično sodelovanje civilne družbe s področja varstva človekovih pravic, pravnih strokovnjakinj in strokovnjakov ter odvetniških pisarn, s čimer je pomembno prispevala k zmanjšanju neizogibne razlike med premočno državo in njenim represivnim aparatom ter posameznico_kom oziroma družbo kot celoto. S podporo pri uporabi pravnih sredstev za izpodbijanje nezakonitih in protiustavnih postopkov in praks, z zmago na ustavnem sodišču glede neustavne vladne prepovedi shodov, opazovanjem policijskega ravnanja na protivladnih protestih ter s pravnimi mnenji, stališči in pozivi se pravna mreža bori za pravično, svobodno in solidarno družbo.
Nosilne organizacije pravne mreže so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija, Inštitut Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Gonilna sila pravne mreže so izkušene borke za človekove pravice Katarina Bervar Sternad, Nataša Posel, Barbara Rajgelj, Jasna Zakonjšek, Maja Cimerman in Anuška Podvršič.
Za njihovo izjemno delovanje, povezovanje, solidarnost in neutrudni boj s spoštovanjem smo podelile nagrado Ženske o ženskah Pravni mreži za varstvo demokracije.
Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in dolgoletna lezbična aktivistka, rojena v Murski Soboti. Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Objavila je sedem kratkoproznih zbirk, šest romanov, otroško slikanico, monodramo, radijsko igro ter dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Njena dela so bila prevedena v več kot trideset jezikov.
Kot lezbična aktivistka stoji na zgodovinskih točkah LGBT gibanja na Slovenskem. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987, prve in najstarejše lezbične skupine v vzhodni Evropi. Kot dolgoletna sodelavka Festivala LGBT filma je zagotovila, da je le-ta postal najstarejši LGBT filmski festival v Evropi. Skupaj s sodelavkami in sodelavci ter Institutom za novejšo zgodovino je z digitalizacijo arhiva LGBT-vsebin društva Škuc iz obdobja 1984-2021 omogočila, da lahko manjšinske skupnosti ohranjajo zgodovinski spomin.
Kot prekarna delavka v kulturi in aktivizmu že skorajda štirideset let bogati kulturni in družbeni prostor za LGBT skupnosti in celotno družbo. Za njeno neumorno vztrajanje pri lezbičnem aktivističnem delu smo s spoštovanjem podelile nagrado Ženske o ženskah Suzani Tratnik.
Lani smo nagradile aktivistko na področju podpore in solidarnosti z begunkami in begunci Zano Fabjan Blažič, mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, borko za pravice izbrisanih, brezposelnih, migrantskih delavk in delavcev ter begunk in beguncev Aigul Hakimovo, seksologinjo, ginekologinjo, specialistko spolne medicine in porodničarko Gabrijelo Simetinger ter mesečno lezbično in LGBTQ+ radijsko oddajo na Radiu Študent Lezbomanija.
